Hrvaški uspel veliki met, njihov guverner bo številka dve v Frankfurtu

Novice Marko Rabuza 20. januarja, 2026 12.23 > 20. januarja, 2026 12.29
featured image

Imenovanje guvernerja Hrvaške narodne banke Borisa Vujčića na mesto podpredsednika Evropske centralne banke je prelomno za tako imenovani vzhodni blok.

20. januarja, 2026 12.23 > 20. januarja, 2026 12.29

Finančni ministri evrskega območja so podprli imenovanje hrvaškega guvernerja Borisa Vujčića v izvršilni odbor Evropske centralne banke (ECB). O imenovanju bo dokončno odločil Evropski svet, a po poročanju tujih medijev gre le še za formalnost.

Vujčić bo s 1. junijem na položaju podpredsednika ECB nasledil Španca Luisa de Guindosa in postal desna roka Christine Lagarde. Podpredsednik ECB pomembno prispeva k analizi finančne stabilnosti Sveta ECB, vpliva na odločitve o obrestnih merah in po potrebi nadomešča predsednika.

Po pisanju Forbes Hrvaška je Vujčić izkušen ekonomist, ki je večkrat opozoril na dolgoročna inflacijska tveganja in se zavzemal za počasno ter premišljeno zniževanje obrestnih mer, da bi zagotovil ponovno vzpostavitev cenovne stabilnosti.

V igri za pomemben položaj je bilo še pet kandidatov – Mario Centeno (Portugalska), Martinš Kazaks (Latvija), Madis Mueller (Estonija), Olli Rehn (Finska) in Rimantas Šadžius (Litva). Glede na to, da je Vujčić za imenovanje potreboval 16 glasov ministrov, ki predstavljajo 65 odstotkov prebivalstva evrskega območja, je dejstvo, da so ga podprle tudi največje članice.

Hiter vzpon in močnejši vpliv

Imenovanje Vujčića za podpredsednika ECB je prelomnica za vzhodni blok evrskega območja (države, ki so se EU pridružile v 2004 ali kasneje), saj do zdaj še niso imele tako pomembnega položaja v vrhu ECB. Kot prva od teh držav je sicer v evrsko območje vstopila Slovenija v letu 2007, Hrvaška je evro prevzela v 2023.

Pred glasovanjem je Bloomberg poročal, da si je vzhodna Evropa v tekmi za podpredsedniško mesto najodločneje do zdaj prizadevala za položaj v vrhu ECB. Ob predsedniku in podpredsedniku izvršilni odbor sestavljajo še štirje drugi člani, ki jih imenuje Evropski svet.

Za Hrvaško je napredovanje guvernerja centralne banke v izvršilni odbor ECB hiter vzpon, piše Euronews. Pomemben položaj namreč prevzemajo le tri leta po vstopu v evrsko območje.

Hrvaški mediji o tem za zdaj ne pišejo, a verjetno bo Vujčić do junija zapustil mesto guvernerja HNB, na katerem je od leta 2012, in ga predal nasledniku. Z njegovim imenovanjem bodo Hrvati dobili še en glas v svetu ECB, ki med drugim odloča o obrestnih merah (v njem sedijo člani izvršilnega sveta in guvernerji vseh članic).

Hrvaški premier Andrej Plenković je ob izbiri Vujčića zapisal, da je izvolitev Vujčića potrditev strokovnosti in kredibilnosti guvernerjevega dela v zadnjih letih, a tudi veliko priznanje za Hrvaško. Označil jo je za “velik mednarodni uspeh”.

Prava tekme se šele začenja

Poznavalci razmer v Frankfurtu sicer opozarjajo, da podpredsedniško mesto ni med najbolj zaželenimi delovnimi mesti, ki se odpirajo. To se, kot so neimenovani sogovorniki pojasnili za Reuters, kaže tudi skozi seznam prijavljenih kandidatov – največje evrske države sploh niso imele svojega kandidata.

Čakale naj bi čakale na pomembnejše položaje, ki se sprostijo prihodnje leto, med drugim tudi položaj guvernerja ECB, ki bo nasledil Christine Lagarde. Reuters med pomembnejšimi mesti izpostavlja še položaj glavnega ekonomista in vodje tržnih operacij. Za te položaje naj bi se potegovale tudi Nemčija, Španija in Francija.